Končno smo se uspeli časovno uskladiti. Zbrali smo se v Bornsesteegu v študentskem dom. Po skoraj enem letu smo spoznali, da nas je kar nekaj. Kasneje se nam je pridružil še prijatelj s Hrvaške. Srečanje se je uglasilo tako prav po slovensko. Malo pijače in jedače ter polno zabave.
Menda so tudi drugi Slovenci tu, vendar se težko najdemo, ker večinoma govorimo angleško in se potem niti ne čuje slovenskega jezika. Je pa srečanje sovpadlo tudi z mojim rojstnim dnevom, tako da smo nazdravili tudi na to.
Je le lepo govoriti v materinem jeziku in se šaliti tako, da ljudje šale tudi razumejo; ni kulturnih razlik in ovir.
